V nedeljo, 17. 7. 2022, smo v Kropi, na Šmihelovem vrtu, kjer je odraščala Kristina Šuler (1866 - 1959) in kjer deluje društvo Kultura-Natura Slovenija, ki si je zamislilo novo pesniško nagrado Kresnice,  prisluhnili poeziji štirih finalistk in finalista. Žirija v sestavi: Vita Žerjal Pavlin, Cecilia Perenz Kopušar, David Bandelj, Robert Titan Felix in Teja Goli je med poslanimi za finale izbrala še neobjavljene zbirke Andraža Poliča Upesnjene, Cvetke Bevc Sled ognjenega svinčnika, Irene Pajnik Beguš Soneti in balade, Polone Rodič Iz prsti in Ane Porenta Slonim na ograji dvoma.

Večer z raznoliko, občutljivo in premišljeno poezijo je povezovala Teja Goli, vsako avtorico / bralko je pospremila avtorska skladba Vida Mežka Kresnice, izvajal jo je na klavirju.  Irena Pajnik Beguš, Cvetka Bevc in jaz smo predstavile po pet pesmi iz svojih zbirk, Irena svoje mojstrske sonete in balado, pesmi ostalih dveh finalistov pa sta na večeru prebrali bralki. Po prireditvi smo se veselili s prvo nosilko te nagrade, Cvetko Bevc, ki je v svoji novi zbirki občudujoče upesnila življenjsko pot Zofke Kveder. Kot je zapisala žirija (odlomek iz utemeljitve): "V šestinpetdesetih pesmih pesnica tematizira ključne doživljajsko-čustvene in spoznavne vidike pesemske portretiranke, kot se odražajo v sedmih krajevno-časovnih postajah te nekronološko podane življenjske zgodbe, razpete med Bloke, Trst, Zürich, Prago in Zagreb oziroma med leti 1888 in 1920. Ti biografski podatki so zabeleženi ob uvodnih pesmih posameznih razdelkov, ki jih motivno-tematsko intonirajo kratki citati Zofke Kveder. Doživetja osrednje lirske osebe ter drugih žensk, ki jih ta srečuje ali o njih piše, so izrekana večinoma tretjeosebno in v pripovednem glagolskem pretekliku, torej s pogledom od zunaj in iz časovne razdalje, toda na samem začetku knjige protagonistka spregovori lirsko prvoosebno ter v neposrednem sedanjiku in kot dinamično spreminjanje perspektive je govor občasno tak še kasneje. Vendar bralcu lirski zapis vsake pesmi omogoča pronikniti v psiho ženske s preloma iz 19. v 20. stoletje, ko je bil feminizem pri nas še v začetkih. Iz pesmi spoznamo družbeno pogojenost in angažiranost literature Zofke Kveder ter njeno feministično emancipacijsko vlogo. Cvetka Bevc nedvoumno izrazi samozavest ženske, ki je v nasprotju s konvencijami časa stopila na samostojno ustvarjalno pot."

Več o Kristini Šuler in o ideji za nagrado nam je povedal predsednik društva Slavko Mežek ter napovedal jesensko branje finalistov na Stari Gori (nagovoril nas je tudi župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici), kjer je Kristina Šuler poučevala in ki bo naslednje leto prizorišče novega poleta Kresnic.

Hvala vsem za prijetno poletno literarno doživetje.

In še nekaj fotografij, ki jih je posnel Gregor Grešak: