Kamera obscura / sonet
Na črti, tamkaj na zahodni meji,
poslavlja zopet se čarobnost dneva.
Oblaki plavajo v ognjeni preji.
Oko, ki vse to gleda, prekipeva.
Zeleno, kobaltno, vreščeče rdeče
se shrani v njem. Kot v kameri obscura.
In v glavo vtisi lezejo od sreče
kot živi, ne ponesrečena brošura.
To sceno včasih res prekrije prah.
A je kot malo zrno pod kraljično,
ki se premika, zbada kakor grah.
Naslednji dan, pa se začne odlično.
Ko jutro prav počasi se predstavlja,
ga pesnik s čutnostjo toplo pozdravlja.
Ni kaj, poetesa Marija:
Verzi iz srca spočeti,
iz prirode,
nje lepot vzeti ... :-)
Prijazen pozdrav,
Sašo
Človek skozi življenje in seveda če je dojemljiv, res lahko shrani v sebi nešteto drobnih sličic in dotikov. Vse to pride prav v zrelih letih našega življenja, sploh v dneh, ko se držimo v stanovanjih in hišah. In takrat sem, vsaj jaz, zelo hvaležna kameri obscura.
Hvala za dotik Sašo, lep in ne prevroč dan ti želim,
Marija
Vrlo lijepo, draga Marija.
Lp, Katica
Sjajno, Marija! :)
Hvala dragi poetinji -
Katica in Jagoda ♡♡
Lp, Marija
Lep je Marija, vtis, pesem.
Lep pozdrav, Saša
Hvala za dotik, Saša.
Bodi lepo,
Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 17. 07. 2022 ob 08:46
- Prebrano 530 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 332.99
- Število ocen: 16