misli turobne so odšle

ostalo je veselje

zaspani strah je odovel

in vojne so končale

obleka je izginila

golo telo se je vrnilo v moj objem

majava sramežljivost je izginila v turbolenci ljubezni

postelja je škripala

ker je izginil WD 40

pritajen vzdih krik je odletel skozi špranjo na oknu

pod nebo razširjenih rok

v sobo je priletel komar

in si poiskal azil v mojem sluhovodu

besede so izginile

izgubile so svoj pomen

vse je brenčalo hreščalo

slišal sem samo še še še

izginil je moj razum

izginile so besede

vrnil se je

tiho tiho neopazno

duh mladosti v staro skrinjo

zdenko