Na papir narišem hišo,
bolj v obrisih - kot otrok,
vanjo vteknem njo in njega
in kopico drobnih rok;

in ob hiši vrt in polja,
cesto, ki se vije stran,
sonce, ptice sred vesolja
in oblak, da svet bo bolj ubran.

A iz slike se ne da razbrati,
če je srečna ona in če srečna sta oba,
če otroci so res sončki zlati,
to na sliki žal se ne pozna...

vsak si riše svoje srečne slike,
vanje tlači ljube si ljudi,
a samo odtenek druge barve
sliko v beden zmazek spremeni.

coprnica z barja