Nežno ujeta v skrivnostno brezčasnost,
zaman me čaka prazno plesišče.
Jaz z rumenimi cvetovi v laseh
hodim po vodi, ker se je
razblinila svilena nevidnost.
Raje kot med zlate slike te
za roko popeljem v čarobni svet
ampak danes ne bova brala Pravljice,
niti ne jutri, preskočila bova zimo,
ker nama bolj paše Zelena.
Za naju bodo spomladi brstela drevesa.

kejĐa