Vznesena pesem, ki bi jo čisto malo še premislil/a;
ne verjamem več očem
ves čas te iščejo v neskončnosti sveta
v dotikih dlani in pihanju vetra
v mimobežnosti vsakega dne
včasih se ujamem se, da kričim na glas:
da ti si moj peti letni čas
ne verjamem več srcu
ves čas bije v ritmu tvojih korakov
divje in nežno in frfotavo hkrati
niti za trenutek se ne ustavi
a zatrepeta, ko zasliši tvoj glas
in zaplava v moj peti letni čas
a tam ni besed
in tam ni barv
tam se takoj zgodi prav počasi
tam je vse moje tvoje
vse nikoli za vedno
vse mogoče zagotovo
tam se ne bojim priznat
kar ti v najlepši pomladi priznal ne bi
da so vse so moje pesmi
prav vse moje pesmi
pesmi o tebi
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana