Moj ego je najvišji na svetu,
plezalci najbrž osvajajo
kako priti na vrh
sebstva.
Vse osvobajanje je početje ega. Njegovo podaljševanje. Kako potem?
Lp,m
Ego ima svojo nujno vlogo, lahko ga primerjam z raketo, ki ima ob strani še dva dodatna rezervoarja goriva, ki poskrbita da raketa doseže predvideno orbito, ko se to zgodi se nesebično utiri, ostalo odpade...Razpet na križu izjavi; "o Bog zakaj si me zapustil..."
Pozdravljen, miko.
Ko takole razmišljam, je ogromno najvišjih vrhov ...
Lp, Stojan
Ja, Stojan, en je višji od drugega.
In kako omamno je osvojiti vrh iz čistega veselja in sploh ne vedeti, da si na vrhu ... a to je že druga pesem.
meni pa ne gre, ves čas ga vlečem nazaj, mu govorim, ga opominjam da je človek spodaj, včasih ga moram prav suniti s kakšne police, kamor že prileze
Svit, svitanje je prišlo tudi do mene, a daleč je do vzhoda, kjerje le svetloba
lp
pi
Irena, brez ego ne moremo nič, hkrati pa je treba brzdati njegove apetite.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!