anagram: Vera u boga.

in pesem znajde se pod pomanjševalnim steklom.

Za to pa še nisem slišal. Bravo Rajko.

Ps. Pomanjšuj kaj ali koga drugega, mojster, česa že.

Prfekt ... liliputanka velikanka.

Zdravo, Damjana, me veseli.

Lp, m

Da, sliši se pesimistično, a napihnjene Liliputance zgodovina enkrat razkrinka; pesem pa sporoča tragiko nas "malih", ki jih zgodovina sproti kosi kot kmete na šahovnici.

Ja, pesem o malih, o invalidih, ki ne razumejo povsem tega sveta, njegov prav in narobe in se zato vse življenje počutijo preganjane. 

Predstavljajo stanje duše na tem svetu, ki z nje trgajo obleko, dokler pred svojimi arbitri ne stoji gola in bedna, uboga reva, ki si ves čas želi povratka v stanje sreče in v sebi nikakor ne najde miru.

Žal, ko smo odgovorni in skrbimo za nekaj ali nekoga, tudi pozabljamo kakšni reveži smo vsi skupaj in kakšna je naša usoda.

Rekel bi, da imajo na istem plesišču, mravlje in sloni enako pravico do plesa.

Hvala za tvoje mnenje, te lepo pozdravljam,

m.

Zdravo, Ivan. Lahko bi rekli človeko - bog, ali tisti ki hoče biti bog, bog na zemlji in bogo-človek, ki je v ljubezenskem spoznanju izenačen s predmetom spoznanja, kot je rečeno, bogovi ste, ki kot Jezus svojim učencem umiva noge ali zgolj človek, ta, ki pozna, ki ima boga in ga postavlja pred svoj jaz. Krasi ga sočutje. 

Slabost ateizma, historičnega materializma, ki je delo razumel kot generično bistvo človeka je morda v tem, da je zgrešil zmožnost človeka, da dojema totaliteto sveta kot religiozno bitje, čeprav je bil po sebi dostikrat bolj pošten in človeški od dogmatizma razsvetljenega samoljubja. 

Ker ljubezen je delo, vendar ne v odtujenem svetu kapitala, ki v resnici gori v peklenskem ognju, pa se nekateri kljub temu čutijo poklicane, da so blaženi v njem, kot nekakšni speči bogovi v svojih nebesih, ki nikogar več ne zanimajo.

Hvala, Ivan za odziv, piši še naprej haikuje in drugo, mislim, da si velik talent. Ko bo človek človek, bo tudi pravičnost našla mesto, ki ji pripada.

Lp, m

Svet je postal kaotičen, nenadzorovano hiperproduktiven in zato tudi hiperuničevalen - všeč mi je konec pesmi: Nekdo pa še vedno misli, da obiramo jabolka s prepovedanih dreves ... čestitke,

lp, Ana

Hvala, Ana.

Lp, m