razmetani oblaki jezdijo
na meridijanih visokih tokov
tvojega pogleda
ko se prva svetloba dneva
neslišno tihotapi
u okenske oči
tema nebes
se razblinja
in postaja siva modrina
a iglasto gozdni hribi
pivnajo zelene nianse
borovja
svetloba zore
se lesketa v rosi
na travi med kamni
prebujeni otoki
odmetavajo kože noči
in lica umivajo z jasnino jutra
morski vetrič je vrastel
v bonaco
in zbira vibracije
nemih valov
in medlih glasov
iz morskih globin
ribiči medtem kličejo
iz podpalubja
čisto nove mreže
in jih obešajo
na jambore
namesto jader
naročil sem jim
da zate lovijo
leteče ribe dneva
z okusom po snu
v škrgah
in z iskrico svita v očeh
Odlična pjesma, Jur.
Lp, Katica
Pesem, polna podob in vonjev vpesnjuje željo po svetu, ki bo tak, kot je svet (lepih) sanj ... čestitke,
lp, Ana
P. S. Najbrž si nalašč napisal ribari (in ne ribiči), da lociraš doživljanje?
Lahko kar popraviš na ribiči. Nisem imel posebnega namena.
Hvala in lep pozdrav!
JUR
Urejeno,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!