Mórda nama kdaj usoda
najini poti prekriža,
mórda bode kdaj takó, da
slepa sreča naju zbliža.

Zlahka me boš prepoznala,
eno strast sva si delila-
šah sva skupaj rada igrala,
kaj če bi to ponovila?

Ti brez kralja boš igrala,
jaz igral bom brez kraljice,
tiho, da se ne izdava
kot tatovi in tatice.

Kdo matira- nič ne znači,
igro skriti bi hotela,
če pa naju kdo zasači,
kazen bi oba zadela.

Ako mene ti premagaš,
čaka me še ena šansa,
dokler sama ne omagaš,
trajala bo ta seansa.

Če pa jaz slavil bom zmago,
naj počasi te matiram,
dobro vem, da ti je drago,
če počasi potenciram.

Lovcu mojemu oprosti,
če kraljico on preganja,
rad pri njej bi bil v gostih,
in trdnjavo ji poklanja.

Vztrajnejšega pač snubača
dobro veva, dobro znava,
ni od mojega skakača,
z njim se rada poigrava.

Nočem, da bi se jezila
in se name hudovala,
ne bi prvič se zgodilo,
da bi damo žrtovala.

Gregor Markič Factotum