Vse je še isto,
že desetletja iste so sanje,
še so isti koraki,
še so iste smeri.
Nič se ni spremenilo,
razen obraza,
a še so iste oči.
Življenje se krajša z jutri,
A ostaja isto kot pred toliko leti.
Kam sploh grem?
Ali kdo prihaja?
Ne vem...
Ostajam v jutrih,
kot da večera zame ni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!