Rasti (preko poletja)
kmalu
po prvem poznopomladnem dežju se je gozd naselil
v naših mestih
in plameneče trave so prerasle
te polhiše
ter še zadnje strehe
zvezd
mi pa nismo ničesar zaznali
ker smo se z zametki obrazov ves ta čas
le plaho dotikali stopal
starih dreves
brezglavo mirujoče –
ličinke
Zanimiv razplet na videz futuristične pesmi, ki pa spet ni čisto definiran (in to mi je všeč), čestitke,
lp, Ana
Ana,
najlepša hvala za podčrtanko.
Zelo me veseli.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 01. 07. 2022 ob 08:50
- Prebrano 625 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 246.4
- Število ocen: 6