"O svoji osamljenosti stokaš 

kot da se nimaš s čem boriti" 

Res, če bi se človek lotil svojih zadev, recimo "kdo sem in kaj naj bi sploh počel na tem svetu", bi ga pričakovanje na odgovor držalo pokonci. Ne bi imel časa za malodušje, za strah pred smrtjo in temi ali onimi neugodnostmi, saj bi videl, da živi v zgodbi kot igralec, ki se neposredno sooča s svojo usodo, ki opaža, da s svojimi ravnanji spreminja potek, v dobro ali slabo, vendar je pravljica v njegovih rokah...

Čestitke za zapis.

Hvala, Svit. Zapušča me potrpljenje in to ni dobro. Končno, človek hoče le preživeti svoje dni v nekakšnem veselju, kolikor je to sploh možno. Ko ne bomo ničesar predpostavljali sočloveku ..., da, takrat.

Paranoia al imam kaj smrtnega,  ne vem !? Vem da bom se spremenil v astral!? Lp 

Zdravo, cane. Menda bomo vsi presenečeni. Zame smrt ni prihodnost in obratno. Rad te bom gledal kot zvezdico na nebu.

Lp, m