Pozdravljeni!

Prihaja čas slovesa, moj odhod.

Na drugi strani, glej, me nekdo čaka,

v veselju končno odpravljam se na pot.

Najtežja, vem, sta prva dva koraka

a moram iti, moram, da izvem

kako je tam na tisti sončni obali,

kako še morje valovi,

kako se jutro prebudi,

kako drugače tam odmeva govorica,

kako, kako so moji tam, ostali?

Povsod ljudje, usode in ljubezni ...

Potem vprašanja, kod si hodil, kako si?

A meni, kakor vedno, se mudi ....

Ostanite zdravi, pismo pa odprite,

ko bom že daleč tam nekje v oblakih,

če kdaj sem vas užalil, oprostite,

bilo namerno ni, le verjemite.

Pripis ...

ko sonce obsije julijske vrhove,

pogrezne v mrak se moja domovina.

A znova v novem bledem jutru

ponavlja vse se kakor zgodovina.

Brezinbor