Sen Kresa
Sen kresa in čarobnost pojenjuje,
utrujene so vile in svetniki,
vse bolj in bolj še jaz bledim v tej sliki
in čas je, da se noga preobuje ...
Obračam škorenjce in žepe praznim.
Tu, tam se kot cekini vsuje
semen prgišče suhih, ki klubuje
že dnevom krajšim, dobam neprijaznim.
Vené kresnice, megla jih zastira,
v rjav plevel se skoraj prelevijo
in veter, tožni veter, z melodijo
zdaj travam v polnem klasju dirigira.
To bo moj čas, morda bo celo tvoj.
V podrasti odpadlo listje bo trohnelo,
navdih za kak sonet, morda gazelo,
prikradel se bo skozi mrak nocoj.
Brez velikih besed in modrovanj
a z roko v roki, srci v dvojini,
prisluhni zdaj, predaj se tej tišini
in sen kresne noči ne bo zaman.
Lepoooo, ni kaj!
Lep dan, Marija
Tako to delajo resnični mojstri poezije! Bravo!
LpM
Marija, hvala! Tudi meni je všeč tvoja zadnja, kresniška!
Pozdrav, vse lepo!
B.
Maki, hvala! Nisem mojster, se pa trudim skupaj s Šepetalcem!
Bodi lepo!
B.
hvala za lepo pesem, ki jo je navdihnila kresna noč.
lovrenka
Lovrenka, hvala za dotik, me veseli!
Pozdrav!
B.
Všeč mi je, kako sveže si se sprehodil skozi (to) kresno noč, čestitke,
lp, Ana
Ana, prav lepa hvala, pozdrav!
B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 24. 06. 2022 ob 07:50
- Prebrano 400 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 296.24
- Število ocen: 9