Meddušni pogovori (70)

“S tem, da njo in dekletce obvarujem vsakršne nesreče, nisem odvzel ničesar svoji krivdi, ki leži v preteklosti … ta preteklost mi že vse življenje požira polovico sedanjosti in bodočnost, koliko mi je še preostane, mi odžira drugo polovico …”

 

 

To je verižna igra:

meni je pomagal on,

jaz pomagam njej,

ona pomaga …

Na koncu je ... kot premikajoča se 

balanca,

drseče povprečje,

izenačenje, izničenje,

skupinsko;

skupen "velik" nič.* —

Beli šum.

Bela — lisasta,

zapacana.

Ravna.**

 

_________
Opomba: Besedilo v narekovajih (za naslovom pesmi) je iz romana Lojzeta Kovačiča, Kristalni čas.  
* Ostane pa entropija.
** Angl. flat. (Za morebitne interesente astrofizike: gl. geslo "flat universe".)

Mirjam Dular

Nada

Poslano:
20. 06. 2022 ob 23:01

Jaz vidim v tem brezupu smisel.

Zastavica

Mirjam Dular

Poslano:
21. 06. 2022 ob 07:51

Ne, ne, saj ni (bil mišljen, zapopaden) brezup. 

Zastavica

Mirjam Dular

Poslano:
21. 06. 2022 ob 08:41

Nada, prav lepa hvala ti za pripombo. Sem še malo popravila. :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Mirjam Dular
Napisal/a: Mirjam Dular

Pesmi

  • 20. 06. 2022 ob 09:35
  • Prebrano 121 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 56.08
  • Število ocen: 2

Zastavica