Vedno, ko me zagleda,
vedno pospeši korak,
kaos je v njej in zmeda,
kot da lovi zadnji vlak.

Vem, hodi k tebi na grob.
Mislim, da bila je sreda.
Kamen zelen - zgledal kot bob,
ga obrnem - je brez creda.

Tisoč bil in en signal,
jaz bila sem raje slepa,
mislila na prvi val,
ko bila sem ti še lepa.

Jeza me ne grize več,
svetle grejem le spomine,
ljubosumje je že preč.
Hitro, hitro res vse mine!

nada pecavar