Prazno nebo jeseni
Jeseni grem ob reki
in družina račk mi bo sledila
Pod sivim nebom bodo kraljevali vrani
Droben dež
samota
Pretočijo se iz oči vse zgodbe
vsa poletja materinih rok
ki so me hranile
za te spomine
jesen
Zdaj ni nikogar
Nebo je prazno
Na bregovih
ki me morda poznajo
lajež psa
ob zadnji hiši
le star gosak na straži
Lepo ... še ena od pesmi, v katerih jesen simbolizira staranje, tej je uspelo izpeljati ovire brez zaletavanja v klišeje. Čestitke.
lp, Lidija
Hvala, Lidija. Upam, da res. Kliše je vedno tudi priložnost.
Lp, m
res je, iz klišeja se da marsikaj narediti. Greh je samo, če si ga preprosto, po popevkarsko podajamo ...
Poslano:
21. 06. 2022 ob 16:33
Spremenjeno:
21. 06. 2022 ob 16:34
Včasih so tudi ideje, zgodbe, slike lahko kliše oz poceni kopije katere si nekateri kar sami vzamejo, preslikajo si za sebe od nas v svetem prepričanju da mi tega ne bomo nikoli opazili ... na koncu pa so taki še nagrajeni od s strani tistih ki to enako počno...
... kar to ne velja za tebe in tvoje pisanje
...odkar berem tvoje objave tvoje pesmi so vedno tvoje in v vsaki si samo ti... svoj
Čestitke!
Lp Tanja
Hvala, Tanja in Lidija. Trudimo se, da ne izpademo votli, da uzremo neko totaliteto in potem samo steče. Presenetljivo, kdaj da misli njeno globino naravnost in preprostost. Koliko ima kdo občutka in tankočutnosti, pa je verjetno naravna danost. Menda je edini greh, zanemariti svoj dar.
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 19. 06. 2022 ob 11:46
- Prebrano 429 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 207.47
- Število ocen: 8