Nebo čisto obarvano,

modro, temno, rdeče,

preprosto barvasto.

Gledam v belo platno,

roke so nervozne,

rade bi risale.

Moja glava prazna,

moje telo nestrpno,

poslušam in štejem utripe srca.

Pa švigne mimo ptica,

zariše pot,

roke refleksno se odzovejo,

možgani se zbudijo.

Roki s čopiči odplešejo svoj ples,

kot ga bi poznale že zelo dolgo,

gledam zdaj to sliko.

Moja glava ne razume, a oči si spočijejo,

in vedo kako barvasto je platno.

In tista ptica in nebo vesta, da sta na njem.

SarindyStrašek