Živemu človeku se zgodi
marsikaj, v grob pade mrlič,
papež, kralj, berač, nič važno ni, 
ko umreš, uzame te hudič.
Ko zmoliš svoj poslednji očenaš,
ne obudi te sto zadušnih maš.
Starka s koso hodi med ljudmi, usak se je boji,
starka s koso glavo odrobi, kdo ji ubeži?
Pravijo, da morajo umreti vsi ljudje,
morda tudi nas pobere kdaj nekega dne,
ni pratike, ki dan in uro smrti napove,
starka s koso hodi med ljudmi.

Enega povozi avtobus,
drugi sam obesi se pod strop,
džanki si ubrizga zlati šus,
četrtega že čaka strelski vod,
in Jezusa pribili so na križ,
oh, ne, Matildi ti ne ubežiš.
Starka s koso hodi med ljudmi, usak se je boji,
starka s koso glavo odrobi, kdo ji ubeži?
Kaj pomaga vera u nebesa in pekel?
Nikdar še nikoli ni nihče nazaj pršou,
tudi če hudiču svojo dušo bi prodou,
starka s koso glavo odrobi.

Gregor Markič Factotum