Plešeš
na sončnem pragu
cvetiš
jaz pa ne vem kaj cveti v tebi
Morda babica
ki te je učila plesati
ko si bila še otrok
morda Marusja
mali črni vrag
vsega izročila
Plešeš
v barvi ognja
pleše otrok v tebi
... ljubav se ne trži
niti ne kupuje ...
v veselje
prozaičnemu bogu
ki se je vlegel v travo
in za hip pozabil
ukradene dni
neplačane dolgove
da bi te gledal
med nesmrtnimi oblaki
sol življenja
vrnil času
srečo radost
preživeto
pokopano
To pa je pesem, ki si jo bom shranila.
Med slike.
Da se pogledam.
Ko sem še plesala.
Hvala.
Zdravo, Irena. Hvala za lep komentar. S plesom morda prikličemo v življenje nekaj, za kar smo mislili, da ne obstaja več. Želim ti, da spet zaplešeš, na tem majhnem prostoru, ki ga imamo na razpolago.
Lep dan,, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!