Sonce zahaja,
na vipavsko dolino
legajo sence.
Zlato žarenje
se po pobočju vzpenja
na vrh Nanosa.
Slika: Helena Jyoti
Z mehkim besedilom in toplo sliko si pobrenkal po čutih mojih, poet Svit! :-)
Z lepim pozdravom,
Sašo
OJ, Sašo, me veseli. Hvala.
Sonce je dostikrat v središču tvojih pesmi, kot tisto, ki ljubi vse enako. Toda, človeku ni lahko ljubiti svojih sovražnikov, kar bi pomenilo biti kristjan.
Vsekakor narava zdravi. Tudi v tvojih pesmih. Čestitke in lp,
m
Res, miko, sonce omenjam pogosto, saj kot suvereno nebesno telo predstavlja srčno jedro našega planetarija. Najbrž je Franček Asiški zato tudi napisal "sončno pesem" v kateri slavi elemente Zemlje. Njegovo početje je enako Stvarniku, saj greje vse in vsakogar, ne da bi komu kaj odtegnilo.
Hvala za opažanje in izrečeno.
Lepooo, Svit!
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!