Je malo več
Je malo več, vseeno pa premalo,
vsakdanjost, jutra, dnevi in večeri,
živim, ker sem, živim po svoji meri,
dobljeno vse, zastonj se mi je dalo.
A v jutra me prebujajo zle sanje,
in angeli, če so, so vedno blizu,
če prav pomislim, saj verujem vanje,
v vsa dobra bitja v dolgem dolgem nizu.
Vsak dan odšteva, luži moje bitje,
glej uro tam na steni, njena meča,
lahko bi skoraj rekel, tihožitje,
če ne bila bi skoraj mi grozeča.
Tik tak ni nič več liričen, prijazen,
v d molu se zamolklost mu oglaša
in vem, da je pač tak, da le odnaša,
v temo zavit na steni kot prikazen.
Kot vrč sem v roki starke vse betežne,
v studencu dan na dan naliva vodo.
Nič več mladenka, nje poteze nežne,
odnaša čas in umerja mi usodo.
Tako kot njeno romanje konča se,
bo zadnja kaplja iz vrča še kanila
in glina v zemljo se bo razdrobila,
kazalca obstala za vse večne čase.
... pesem imaš rad in pesem ima rada tebe za vse večne čase, Brezinbor;)))
Z lepimi pozdravi,
Breda
Breda, hvala! Pesem imam rad, a pesem me ima rada včasih bolj, včasih manj ...
Lepo nedeljo ti želim!
B.
Zelo lepo. Z mislijo minevanja se človek spopada vse čase. Zenovski koan na to temo, morda ga poznaš..., pokaži mi obraz, ki si ga imel pred rojstvom... Malo za razvedrilo.
Lp, m
Hvala, Miko, lepo si dopolnil smisel pesmi. Priznam, tega koana nisem poznal. Izvrstno.
Pozdrav!
B
Poosebljeno minevanje - včasih edina družba ... čestitke k pesmi,
lp, Ana
Ana, hvala! Pozdrav in vse dobro!
B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 29. 05. 2022 ob 09:56
- Prebrano 520 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 160.6
- Število ocen: 7