Plastične rože
Na tih deževen dan
starec in jaz pijeva vino
Včasih govori spomine
jaz pa kot da sem brez zgodovine
poslušam
njega in kaplje
gledam točajko
priča vetra
temnih oblakov
oranžnih bliskov na severni strani
Temni se in starca nihče več ne posluša
Govori o svojih psih
da bi jih iztrgal iz rok pozabe .
ker pozabljeni smo
starec jaz in točajka
in sami pozabljamo
da se radia ne da več izklopiti
in kolikor je srca
prižigamo svetilke
sredi ničevosti
sredi stvari ki molčijo
sijejo
v barvah plastičnih rož
Miko, odlično pričarana scena, skoraj za nekaj filmskih kadrov.
Bravo!
B.
Hvala, B. Sem v primestju. Čas nekoliko drugače teče.
Lp, m
Miko, tooooooo res lepo .lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 29. 05. 2022 ob 07:37
- Prebrano 342 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 137.58
- Število ocen: 7