Ko čas bi lahko obstal.

Ko bil bi jaz edini, ki bi poganjal kolo časa. 

Ko bil  bi voznik svojega rdečega  sonca.

Kazalci polzijo po krožnici.

Mladost

mi teče po nogah v tla in v

neznano, razpokano zemljo.

Na zapuščenem, otroškem igrišču.

Kaj naj storim, da to ustavim?

Voda odteka, in odteka,

brusi kamne in se za čas ne zmeni. 

Rdeči, troglavi zmaj na marmornem podstavku.

V bolečini rjove , dviga glave in  ožiga ljudi.

Kitajska vrata v center mesta niso daleč. 

Ruski medved stiska v svoj objem slepo Evropo.

Črni jež z bodicami nosi strupene gobe.

Čas je moj edini sovražnik.

Jutri bomo vsi šli.

Rakom žvižgat.

zdenko