Zanimiv pogled na slike / duše prednikov ... Če so na stenah slike, bi bilo najbrž ustrezneje jih ne spustijo (kot ga spustijo)? Pa še zanima me, čemu se na koncu pesem tako razlomi,

lp, Ana

Hvala, Ana. (Mar niso portreti itak ujete duše (nekih) prednikov?)

Da bo ga razumljivejši, sem dodala (mu). Ja, res se je bila razlomila, namerno sicer, a sedaj sem jo nekoliko poštukala nazaj.

Malce zmoti tudi uporaba tujke admirira - ja, te duše / portreti se mi zdijo izjemno dobro ujeti (malce se sicer zgublja, kdo je on / babici / tista, ki govori), ampak to se zdi neizbežno ;)

lp, Ana

Draga Ana, Toporišič bi bil ponosen nate; kako pa se ti dopade glagol strmeti? Snoj (hc, str. 727, d. sp.) kaže k praslovanščini, trd kot na preži, se mi zdi kar O. K.

Hm. Mogoče bi morala takele male dramice napisati bolj dramsko, z več didaskalijami, tako kot sem bila tisto prvo pesem v drami enkrat… Ampak ta tu je slučajna.

Torej, o babicah se samo govori, so le naslikane, pasivne, same ne govorijo (v tej pesmi) oz. jim beseda ni dana. Saj so že duše! V pesmi de facto nastopajo le 3: opazovalka-pripovedovalka, “on” in slikar. Vsi ostali so (le) gledalci.

Če te še kaj zmoti, seveda povej!

Mirjam

;) šalo na stran: to o babicah se prebere (da sta duhova / slika), sicer pa malce skrivnostnsti pri dotični temi ne obremeni bralca ;)

Čestitke k meddušnemu klepetanju,

lp, Ana

Hvala za usmeritve in pilo!