Goreča tema.

Sili me pokonci,

v vročini lastnega izdiha.

V prostoru je glasna tišina,

ko grmi,

moja črna telepatija.

Črna premaguje belo,

čeprav je bela imela prednost

na poljih teh barv.

Nočem stati ob steni.

Nočem čakati na žarek upanja, 

da bo moje ovenelo telo dobilo glukozo, 

iz mojih povešenih komaj zelenih listov. 

Sem kot zima, brez snega, 

pusta, hladna, temna, brez pomena,

ko otroci čakajo, 

da jim nebo povrne veselje. 

Le tvoje oči so nosile

moje bele misli, 

kradle moj sladkor

in uničevale zimsko pravljico. 

Morda zato, 

dušim se v lastnem izdihu. 

Zaradi tebe moje srce več ne cveti, 

propadlo v lastnem navdihu, 

ko postaneš vse, razen ne ti. 

Amoris