Pogumno raste sredi travnika, 

v mislih, da je samo njen. 

Za njo vsak je le navadna bilka, 

ko lovi svoj plen. 

A njena lepota je res izjemna,

ko tako žari.

Vse okoli nje pojenja,

ko se ji podredi.

Njen smeh ustavi veter, 

njeni lasje cvetoči so iz zlata, 

opaziš jo na vsak meter, 

ko vedno izpeljuje vse, kar si zada. 

Zato oblečeš si obleko, 

kjer veš, da nobene druge ne bo opažene. 

V njej nastavljaš srce prevzetno, 

ko okrašujejo te sončnice. 

Amoris