XI.
Ljubezen pijem iz žarka sonca
in žalost zbiram iz dežja,
iz nesreče res ne vidim konca
a prosim upanje z neba,
za kazen s pesmijo od zvonca,
odšel iz tega bom sveta.
S tem tvojim hladom se borim,
ko solz brezbarvnih tukaj ni,
iz tvojih misli spet bežim,
namesto solz priteče kri,
saj v grobu samem tiho spim,
ko zemlja težka se ne zdi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
- 10. 05. 2022 ob 11:18
- Prebrano 251 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 126.09
- Število ocen: 6
