Ko vrag potisne ti pero v roke
se bog obrne stran, morda smeje
zamahne s svojo večno roko,
zapre oči, zamisli se globoko
in vse kar je bilo, kar je in bo
se zdi mu samuevno in trdno
verjame vate, ker je on v tebi
zakaj, o le zakaj bi sebi
nastavljal zanke? Le zato,
da vsemu kar bo spisalo pero,
dajal bi smisel, takt in navodila?
Geneza, čas in dan številka ena
že zdavnaj so minila.
Je že tako, da vse kar je ustvarjeno bilo
njegovi so umetniški presežki.
Na tehtnico polagam skropucalo,
razgaljam smisel svoj in dušo svojo,
se stapljam v krču s pesmijo in
podobo kot slab prospekt scefran
ponujam svetu.
Ej, klovn ki v lastnem kabaretu
kot spermij v boju oploditve
iščem priznanja, slave, potrditve?
Potem pa pride, kakor vedno pride,
ta hladen tuš, boleči čas streznitve.
Na splavu splavljenca brez vesla
me reka odnaša in me bo odnesla.
Le zato,
da vsemu kar bo spisalo pero,
dajal bi smisel, takt in navodila?
Morda je tako, Stojan?
Hipoteza.
Lp, B.
Kapo dol in poklon pred piscem, ki take pesmi piše.
Lp
Oh, Dušica, hvala, enako!
Lep dan!
Ni kaj ...
čestitke (*_*)
Lep večer, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!