Z daljnogledom v rokah

pretikam

domači rajon

in ostrim sliko dejanskega stanja.

Vrhovi sadnih dreves so oglodani

približno na enaki višini,

čez noč se je zrušil kamin

v dolino,

fasada na depandansi se lušči …

Znani glas me vneto kliče

izpod balkona,

a vse ostaja brez odziva.

Opažam,

kako sem odvraten

do fikcije, ki me

obdaja.

Mandić si je na premieri

dobesedno zlomil vrat.

Naslednji dan znova.

Rekel je, to je samo igra.

Glej, glej.

Jelen laja v sadovnjaku.

Rok Horžen