ODTUJENI SONET

Joj, spet mi je crknil internet,

                                  zdaj grem,

po 

      tisti

              stari     grem      poslovni dnevnik,

ki foter spravljenega v sobi dnevni

ima v omari

                  moj ga hrani

pod televizorjem

    v omari obledeli je pred leti

            pod televizijo

pod televizorjem v omari, saj sem

     televizorja omari

                      oltarjem

namenil sem sonet

se ravno lotil novega soneta

(napisano imel sem že kvartino)

                                na portalu

ko se sesuje mi

     mi izgine pred očmi, no fino

                                            angino

si rečem, 

               to bi rajši staknil, kot to

rečem si

                kar tako naprej

to mi delaj tehnika prekleta

to mi delaj

dela mi

si rečem, bravo!

        In

Naj       zdaj v rokovnik ta iz bivše Juge

popisujem s tem plavim kulijem

                                           si zapisujem

ta pesem

te moje drobcene sonetne tuge?

Nad  Odvadil sem se pisati peš, huje

mi je to, kakor mrtev ležati na dnu truge!

Sam sebi se opravičujem

ko lastne hieroglife

hieroglife lastne razvozlujem

je temu, ki živ

                        nuje

kot pod soncem sužnjim pesniške nuje

manj strašna noč je na dnu črne truge

kot so pod svetlim soncam sužnji dnevi

namesto pesmi druge

tale sonet, ki malce obupuje

se zmišljuje

napihuje

ko

Odvadil sem pisati peš se

Odvadil sem se peš pisati, tuje

so lastne črke mi, strašne vijuge

                 ki moje jih

                 pisalo zapisuje

ki v tale jih rokovnik zapisujem

skoz pesem to izgube

                           narekuje

soneta virtualnega

V rokovnik  črni  črtasti iz bivše juge

moj kuli hieroglife kuli moj

morda                      te naj preučuje

ko spal že večni sen na dnu bom tuge

Naj ta rokovnik moj iz bivše Juge

Če ta rokovnik moj iz bivše juge

kak Krevsolog bo bral z veliko muje

                  strmel bo zrl

ko spal že večni sen na dnu bom truge

                   z nemalo muje

SONET, NAPISAN V OČETOV ROKOVNIK

Morda pa s to rečjo iz bivše Juge

se bo kak Krevsolog z nemalo muje

ukvarjal, ko jaz že sladko spal na dnu bom truge

           Morda pa čez sto let

                A TUJE

               B VIJUGE

               B JUGE

               A HUJE

               A MUJE

              B TRUGE

  Z MUKO USTVARJAM TA SONET

ODVADIL SEM PISATI SE, SAJ TUJE

SO LASTNE ČRKE MI, STRAŠNE VIJUGE

KI PIŠEM JIH V TO REČ IZ BIVŠE JUGE

MORDA PA ČEZ STO LET, Z NE MALO MUJE,

ČE KAK BO KREVSOLOG, Z NEMALO MUJE,

ZA MANO BRAL, KO SPAL NA DNU BOM TRUGE.

Morda pa bo nekoč še komu huje,

če kak bo Krevsolog, z nemalo muje

za mano bral, ko spal na dnu bom truge

MORDA KAK KREVSOLOG, Z NEMALO MUJE

ČEZ STO BO LET ZA MANO BRAL TE U-JE

MORDA KAK KREVSOLOG IZ STRAŠNE NUJE

ČEZ VEK ZA MANO BRAL Z NEMALO MUJE

MORDA ČEZ VEK BO KOMU ŠE VSE HUJE

MORDA ČEZ VEK BO TEMU ŠE VSE HUJE

KI BO ZA MANO BRAL, Z NEMALO MUJE

V ROKOVNIK ČRTASTI IZ BIVŠE JUGE

ZDAJ NOV SONET MOJ KULI ZAPISUJE

Z ODPOROM

Kak Krevsolog morda, z nemalo muje,

bo bral, kar vidim ga kako vzdihuje,

čez tristo let moj rokopis

čez tristo let za mano te vijuge

Angino

bi rajši staknil, kot da sem brez neta!

A glej že v zvezek ta iz bivše Juge

zdaj nov sonet

si z muko 

zapisujem

                       čeprav z nemalo muje

moj kuli piše

Kak Krevsolog morda, z nemalo muje

za mano bral te strašne bo vijuge

čez tristo let

nekoč

Nekoč morda te moje bo vijuge

strašne kak Krevsolog, z nemalo muje

za mano bral in mu bo še vse huje,

a jaz že sladko spal na dnu bom truge.

Matej Krevs