
Joj, spet mi crknil internet je! Zdaj grem,
po tisti stari grem poslovni dnevnik,
ki foter moj ga hrani v sobi dnevni
pod televizorja oltarjem. Saj sem
se ravno lotil novega soneta,
napisano imel sem že kvartino,
ko mi izgine pred očmi ... Angino
bi rajši staknil, kot da sem brez neta!
A glej, zdaj v zvezeku tem iz bivše Juge
že nov sonet počasi napreduje,
četudi z muko in nemalo muje.
S težavo berem strašne te vijuge
za sabo, lastne črke so mi tuje,
ko pišem to, a sanjam pesmi druge ...
bravo, fino (mi) je brati pesmi o pesniških mukah pesnjenja, sploh take, ki jim uspe tudi zanimiva forma.
Hvala, Lidija, še dokazno gradivo s prvotnim naslovom Odtujeni sonet

Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!