
Med prsti je vrtel madeinchina daljinec
in z mize frcnil pločevinko kokakole.
Sredinca je iztegnil tik pred zaslon in
kliknil v modro in rumeno, da sta izginili.
Zarežal se je v zaripla okna na belem pročelju.
Med zvonjenje telefonov so se mešale sirene.
Vedel je, da pridejo, zmeraj pridejo.
V vsaki misli so. Lezejo čez večerne oblake in
po njem stegujejo prekrižane rokave,
brizgajo vanj dajmir in ga grabijo za goltanec.
Stisnil je droben gumb in zaprl oči. Videl je letala,
plula so čez strop in prižigala ognje, da je
bilo spet sonce. Vroče in vsemogočno kot takrat,
ko je mama na njem cvrla vedro polžev,
ki so se nažrli solate. Njene. Z njenih gred.
O, zanimiv nick sem dobila, in to z mehkim! Evo, nosi me sem in tja in jaz se ustavljam malo tu in malo tam. Nekoč že odrastem, se ne mudi. Ti pa na polno, vidim, prav veselim se branja, ko najdem čas, ker ni vse za tako mimogrede.
Odlično!
Čestitke!
Lp!
Jošt Š.
Čestitke tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: DunjaPG
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!