“Ko tičiš v situaciji, da nikakor ne moreš več živeti na svoji borni ravni, ampak le pod njo, ko se zavoljo okoliščin težkega, nizkotnega boja s previdnostjo vidiš zrušenega na dnu bede in obupa, v neumnosti in nečlovečnosti, in ko vidiš, da je tvoj jaz reduciran, zožen, zmanjšan, potem je jasno, da se hočeš ločiti od te svoje okorne osebnosti. O sebi samem bi najraje rekel: ‘To nisem jaz!’ ”

… to je vse drugo,

to je nemoč migrantov,

pregretost skorje,

kurje oko,

ki je izoliralo

trn v peti.

_______
Opomba: Besedilo v narekovajih je iz romana Lojzeta Kovačiča, Kristalni čas. 

Mirjam Dular