Nimaš časa spisat' verza,
ker vselej nekaj delaš .
Ni niti pogojev za solidno rimo,
v snu še fičnike preštevaš.
Nobena melodija iz srca se ne izvije,
v željah drugih utopljena, preglašena.
Nikamor tvoj glas ne seže,
si kakor strašilo* sredi polja do vratu v blatu.
Ničesar ne dosežeš v ritmu samsare,
le sebe zadušiš pod kupi*, če nje* ne slišiš.
( * glej komentar)
Poslano:
30. 04. 2022 ob 06:25
Spremenjeno:
03. 05. 2022 ob 14:04
Prvomajska
Nimaš časa spisat verza,
ker stalno nekaj delaš (v premorih med garanjem).
Ni niti pogojev za solidno rimo,
v snu še fičnike preštevaš (čez dan ne gre med pehanjem).
Nobena melodija se ne razvije,
v željah drugih utopljena, preglašena (v ogledalu zginila je rdečica med laganjem).
Nikamor (več) tvoj glas ne seže, *slama v glavi **borznim
si kakor strašilo* sredi polja do vratu v blatu (lačen luksuza, zasičen z barantanjem** )
Ničesar ne dosežeš v ritmu samsare, *kopičenje krame=lastno uničenje **smrti
sebe zadušiš pod kupi*, če nje** ne slišiš
(vsaj ti, v suženjstvu zakleti, ali delo osvobaja
kakor znanje, kaj je lepega na njem ?)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: RAjko Jerama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!