Noč je tiha.

V noči samo ena zvezda

utripa. Noč mi je vedno

draga. Polna sladkosti,

mira in sijaja. Utrip

zvezd spominja na pesem.

Ko dajo raju strast v objemu

mir in vso tisto ljubezen.

V tej noči zvezda utripa.

Boji se novega stiha.

Gledam njo in zdi se,

da mi njen sij pomežika.

A v srcu tih je prepih.

Odšel si odšel. Odšel še

moj navdih.

Srce mi kamen, tiho diha.

In še rado bi tja.

Na odprto nebo.

Ko v gosto pajčevino raja

pletejo se pesmi z dušo,

ki sanja.

Srce mora tja,

da lahko poje in sanja.

A budiš me zvezda in pesem

ne vidi tu kraja.

Ena brez druge zdaj bi hotela.

A kaj, ko tebi še rada tiho

bi pela.

Lepo mi je tu.

V raju in miru.

S pesmijo v divjem srcu.

Mogoče nekoga ljubiš in

drugega imaš rada.

A vsaj daj mi en znak na

poti v večnost in samo

malo tvojega odprtega

sijaja.

Daj vsaj. En namig za

nov začetek in navdih.

Vsaj daj.

Ko noč kliče žalost a usoda

sledi srcu in topla iskra

polni mi radost.

Morje je upanja zdaj in

pesem cel svet. Le tu ona

lebdi. In vse te njene sledi.

A zvezda ne da mi.

Ne da mi. Pesem.

Pesem hvala ti. 

Blanka Drnovšek