Prekrasno, sončno jutro v Lizboni,

v taksiju pa pesem blagega Cohena

»Dance me to the end of love«,

ki zjutraj spremlja me v Belem.

Sezujem čevlje, bredem v morje,

gledam stolp, kjer je izplul da Gama,

kamnite čipke v cerkvi Hieronima ...

... ves čas v mislih pesem mi odzvanja.

Eros in tanatos sta v glasu, melodiji;

Je smrt v resnici prilika ljubezni?

Človeku v opomin na prvo, zadnje in edino?

Vsak misli v srcu to, kar najbolj ljubi!

Pretvarja se s pozabo, ki preglasi jo ton

in ena struna na katero brenka Maat*.

* Maat je v  staroegipčanski mitologiji boginja resnice in pravice in kozmičnega reda.

  https://sl.wikipedia.org/wiki/Maat

Nada