“V bistvu je hotel od mene, da bi ostal nedotaknjen, da se ne bi potikal tjavdan, tjavnoč, za zgled mi je pokazal hrib in na njem lepo pot, na kateri bi lahko vse ukanil in ohranil totalno nevmešanost v človeške reči. Previdnost pred ljudmi je bila pomembnejša kot opreznost pred zvermi.”
Zato se ni bal gozda
in nepojasnjenih šumov
njegove teme.
Bal se je trga, mesta
in klopov
v cerkvenih klopeh.
_______
Opomba: Besedilo v narekovajih je iz romana Lojzeta Kovačiča, Kristalni čas.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!