Kar danes sem videl, nikoli pozabil ne bom
in vprašal se, kolikim srcem tukaj je dom?
Približa se prvi modri angel presrečno,
sledi mu že drugi, ki želi živeti večno,
a vidi se trud in izmučeno telo,
preštejem vsako solzo, ko mi poda rokò.
Četudi sem še mlad in živeti ne znam,
vzgled njihovega dela si k srcu dam
in spišem pesem angelom na hvalo,
ko srce ob misli nanje je zastalo,
z željo, da nekoč kot oni postanem,
v modri opravi z gumbi, mirno obstanem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!