Nekje spet videl tvojo sem postavo,

tvoj vonj premamil dušo je begavo,

srce v samoti je zdaj zatrepetalo,

s solzami v očeh spisal sem ti hvalo,

da bi srce imenu tvojemu približal,

ne bi prikril očem, ne bi zamižal.

Mar bova kdaj se zopet zaljubila,

spet božala telo in objeme delila?

V to več ne verjamem, a si želim,

želim, da spet nocoj s teboj zaspim,

ker tvoje ime je prvo v abecedi,

ponavlja v vsaki misli se, besedi.

VonMann