strmim v plamen

hitro se razgori v tiho pokanje

 bolj hladna kot kamen

se vlačim med gubami dneva

nič ne ponujajo

gledam barve kako so brezbarvne

hočem se zateči v spomin

zataknem se pod noht

kot tanka trska

nikakor se ne morem izvleči

iščem šivanko ki je ni v predalu

v dnevno se mi ne da

kjer je zapičena v rdeče srce iz filca

grlo imam zaprašeno

vogali se mi nastavljajo

in rišejo modrice po stegnu in zadnjici

okus postane solate se zaje v dlesni

kljub izpiranju z živo vodo ostaja

in me drži za vrat z molkom

v levem ušesu slišim prhutanje komarja

zataknil se je med koščicami

trudi in trudi se

a mu ne uspe priti ven

zatiskam si uho pa ne pomaga

stopim na balkon

prerežejo me kosilnice

brez navdušenja pobiram svoje dele

in jih zalepim s polžjo slino

res ogabno

ne priporočam

 v kaminu je molk

le tu in tam zleti iskra

žerjavica se tanjša

razpiham ostanke

gor vržem polena

 usedem se na rob dolgega časa

bingljam v prazno

in mislim pesmi brez besed

nada pecavar