Najraje prerezal bi nitko življenja
in pustil bi steči solzo krvavo,
ki teče v srce, ki vir je trpljenja,
da pustil bi zreti očem v daljavo.
V temo, kjer duša išče si mir,
položil bi misel na tvoje ime,
v spominih bi iskal zadnji nemir,
nemir, ki tava, ne ve kam gre.
Obupan bi skočil s kupa skrbi,
če bi tako končal se jok,
a kaj ko krik se slišal bi,
bi mučil se kot solz potok.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!