prepoznali smo se
iako smo izgledali posve drukčije
od naših prvih snova
odjevena u čežnju
nešto me pitala iz jednog
od sedam okamenjenih ogledala
ali svaku su njenu riječ bezprijekorno gutali
neki modri vali
udarajući o stijenje
kao stoljećima vježbana koreografija
čiji je eho stizao
sa svih strana:
hoćeš li me čekati?
umjesto odgovora prolazio sam
kroz bivše živote
dio po dio otkidao od vječnosti
odljepljujući godine sa lica i pitao:
hoćeš li biti samo
dio po dio nestajanja
ali zauvijek ostati
u istoj onoj haljini
izvezenoj krinovima
što prvi put su
na tvojim obrazima
plamtjeli rumenilom
prepoznali smo se
na nepoznatom peronu
s kojeg su tekle
rijeke ljudi
i bez riječi se razdvajali
u neubranim
zrcalnim zorama
Tako lepa, da jo je nemogoče prebrati le enkrat.
Bravo.
M
Hvala, magdalena.
Ugodan dan -:)
"Prepoznali smo se"
Kako samo jedan stih može dati težinu poetskom ostvarenju. Bravo!
LpM
Hvala, Maki.
Pozdrav,
mp
Pesem, ki trenutek raztegne do večnosti, da bi pomenil več, kot dopušča resničnost ... čestitke,
lp, Ana
Hvala najljepše, Ana !
lpm
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!