Večer se pripravlja, ločuje se cesta,

ko hodim počasi samotno iz mesta

in misel je nate kljub temi svetleča,

ljubezen drhti in je v srcu boleča.

Solza brezbarvna je veke krasila,

ko misel je nate ti lice ljubila

in krik bolečine srce je razpočil,

moje in tvoje telo je razločil.

Zdaj ni več solz, ki veke rosijo,

ni tvojih glasov, ki me zjutraj budijo,

a moje srce in solzne oči,

mislijo nate, ko tukaj te ni.

VonMann