IZ DNA
S težo bremen obtežen.
Sem tonil globoko,
ko skoraj z roko;
lahko dotaknil bi dno.
Udarjali so me neizprosni
valovi, metali ob trde skale.
Stopil na vse ostre korale.
In one so znale zadati
globoke rane. Napil sem
se vode sladke in slane.
Rane so pekle.
Na medlem dnu videl nisem,
ko solze so tekle.
A prepustiti se in toniti bilo
je lahko. Plavati pa
vse bolj težko.
Tu imel sem malo sreče.
Da prišla je zlata riba in
ona mi reče : Ne vdaj se
plavaj vedno, ko te vsaka
rana najbolj skeli in peče.
Nimaš škrg, usojena ni ti
gladina. Tam gor v soncu
sveti se vsa površina.
S plavutjo ven pokaže mi
pot. Zaplaval in takrat sem
videl veliko mojih zmot.
Seveda še vedno grem kdaj
v globino. A le zato, da našel
bi tisto zlato ribo.
Pa ne, da z biseri pot bi mi
postlala. Rad rekel bi :
Hvala.
Zdaj plavam.
In tu so važne malenkosti.
Zato imam vedno odprte oči.
Pa ne iz strahu. Vedno iz želje.
Da prepoznam trenutek,
kateri naredi življenje.
naprimerjanez - Hvala lepa..
Pohvala je najlepša nagrada..
L.p. In lep preostanek dneva
Blanka, kot se reče: sreča spremlja pogumne!, to velja tudi za junaka tvoje pesmi. Ne čudi zlata ribica. Pa tudi: dostikrat najdem skrito rimo, in to mi je všeč.
LpM
MAKI - Hvala za lep komentar..
Mi je všeč, da vidiš..
L.p in lep preostanek večera
Da prepoznam trenutek,
kateri naredi življenje.
Ta trenutek, je najbrž že za tabo
in življenje pred tabo in pesem ti leži na poti.
Topp!
Lp, Drago
DragoM - Hvala za lepe in vzpodbudne besede..
L.p.
Si se potrudila izraziti ta občutek, da življenje je težje od teže vseh stvari..., kot nekje pravi Rilke. In žilavo, in kdo ve kaj odloča, ko gre zares. Zer šen.
Lp, m
miko - Hvala lepa..
L.p. in lepo popoldne
Ivan Gaćina - Hvala od srca..
Lijep pozdrav
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Blanka Drnovšek
- 08. 04. 2022 ob 16:16
- Prebrano 646 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 104.42
- Število ocen: 6