Nekega jutra
Imel je prav,
da je odšel.
Nekega zgodnjepomladnega jutra,
njegovega zadnjega.
Nobenih novih misli,
le trenutek,
ki je bil pred njim.
In naslednji.
In morda še naslednji.
Samo vdih in izdih,
praznjenje glave,
praznjenje telesa.
Dihanje mrtvega telesa.
Vdih in izdih,
potapljanje v nič.
Odličen prikaz bolečega trenutka (odločitve), ki pa ga je treba sprejeti. Drugače ne gre.
Ne zmore vsak takšne odločitve...
Hvala in lep pozdrav
B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
- 07. 04. 2022 ob 19:57
- Prebrano 300 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 25.91
- Število ocen: 3