stojim ob robu
mimo gre razmajan avtobus
mimo gre parnik iz prigod Toma Sawyerja
mimo gre torek izpred desetletja
mimo greš ti
in še enkrat greš mimo
in še vedno te smem ljubiti samo takrat
ko nihče ne spleta mojih misli
v kitke malih svetlolasih punčk
ali v bele vence za neveste
ali v pletenice, da nahranijo ognjišča
stojim ob robu
zamudila sem ladjo
za preskok na drugo celinko
ki bi v resnici ne bila nič bolj cela
kot je ta, na kateri sem ostala
zvenim in vem
svet je poln ogledal
nikoli ne morem vstopiti tja
kjer se vidim
da sem
Odlično!
Naši robovi ... - so res naši, če jih prestopimo?
Čestitke!
Jošt Š.
In kdo nam brani, da jih prestopimo? ;)
Hvala Jošt! Uživaj v večeru ...
Polona
In še vedno jih smemo ljubiti samo takrat, ko so bili časi ...
☆
Časi ljubezni in časi, ko si jo smemo želeti ... Pozdrav, Maša. In hvala za dotik ... :)
nikoli ne morem vstopiti tja,
kjer se vidim,
da sem.
Enkratna!
Lp, Drago
Hvala, Drago, za odmev. Bodi lepo!
Lp, Polona.
Tudi mene se je pesem dotaknila, morda le nekaj drobnarij (opustila bi tudi ločila):
stojim ob robu
Hvala, Ana, za komentar in predloge, ki sem jih upoštevala.
Lp, Polona.
Čestitke k pesmi, ki beži mimo nas, a nenadoma se zavemo, da s p. s. tudi mi ostajamo izven mimobežnosti ...
lp, Ana
Hvala, Ana!
Ko, Polona.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 07. 04. 2022 ob 18:33
- Prebrano 1040 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 253.82
- Število ocen: 14