“Kadar sem kdaj, ker je bilo zunaj vroče ali snežno, pokukal not, je zadišalo po trohnobi in turobnosti smrti, taki, ki se ledeno poti tudi poleti in pozimi, po kamnih, nasilno zabitih v okrogle oboke, in zraku, ki je bil kakor gnilobni zadah iz starčevskih ust. Cerkev …”

Zapreti duha

v mrzlo zidovje,

da duša ne uide k dušam

na travnike.

_______

Opomba: Besedilo v narekovajih je iz romana Lojzeta Kovačiča, Kristalni čas.

Mirjam Dular