Perpetuum
plug zaorje
brazde kipijo
kot usta ki spregovorijo z zelenikami
med njimi zaplešejo vetrovne vile
pobirajo jutranjo roso
jo nanizajo na kodre hladnega zraka kot steklene koralde
oblečene v zrcaljenje
sleče sonce
golost se skrije v molk opoldneva
toplota razmaže po zemlji
kot debela plast paštete na kos kruha
poližejo jo dolge sence večera
murni odložijo gosli
nekje prepeva dekle ki razpleta kito las
diši po zorenju klasov
po skorajšnjem kruhu
sadeži na drevju se napenjajo kot porodnice
listje še pije grenčico korenin
prezgodaj je prineslo vonj praznine
takrat oranice stisnejo ustnice
drevje se s črnimi kremplji steguje k nebu
kot živi zakopani v prst
Ponavljajoči se krog, ujet v nežne besede zemlje, sonca in upanja. Slikovita, s hladnim koncem. Bravo, Irena.
Lep večer,
Polona.
sleče sonce
golost se skrije v molk opoldneva
Žestok ritam, tvoja snažna duša koja pokreće taj perpetuum humanog i animalnog od čovjeka. Izvrsno, izvrsno, izvrsno!
In potem se je rodila pomlad. La Primavera. ♡
Hvala, Polona.
Kroženje brez spomina - žal ali na srečo. :)
na srečo
pi
Hvala, Svit za dotik in vse svitnice.
Hvala, draga Nikita,
Animal - anime malo :)
objem
pi
Hvala, Maša.
Prima vera - prva vera :) vedno znova. Pomlad znova. Človek ne ve. Pomlad ne ve. Kar je bilo.
lp
pi
Slikovite podobe in primere nas potegnejo v svoj večni krog - ki je iz svetlobe in teme ... čestitke,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 05. 04. 2022 ob 21:37
- Prebrano 414 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 205.46
- Število ocen: 13